Po vseh medijih slišimo, da je holesterol škodljiv in da moramo vedno paziti na raven našega holesterola, če ne lahko pride do zapletov in raznih bolezni. Pa sploh veste, da imamo v resnici dve vrsti holesterola, ki nista obe škodljivi in nevarni za telo? Preberite si ta članek in v hipu Vam bo jasno, o čem govorim.
Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni. Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.
Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Ločimo:
- “škodljive” lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto - LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto - VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni
- “koristne” lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto - HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.
Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci. Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih ali pridobljenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.
Kakšne so zaželene oziroma mejne vrednosti holesterola?
- Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
- Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
- Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
- Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
- Holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah
Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?
Pri večini primarnih hiperlipidemij so za njihov nastanek pomembne nezdrave življenjske navade. Vsem bolnikom s hiperlipidemijo zdravnik najprej svetuje:
- uravnoteženo prehrano, kar pomeni: manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin (sadje, žitarice, zelenjava, ribe)
- zmanjšanje vnosa kalorij, kadar je treba zmanjšati telesno težo
- zmanjšanje porabe soli in alkohola, kadar ima bolnik tudi zvišan krvni tlak
- opustitev kajenja
- redno telesno dejavnost
Kemijska formula holesterola
